Jubileji so priložnost za pregled in oceno opravljenega dela, prav tako pa tudi spodbuda za načrtovanje dejavnosti v prihodnje. Ribiška družina Idrija se ob svoji 50 – letnici lahko z zadovoljstvom ozira na prehojeno pot, obenem pa se zaveda, da jo v naslednjih letih čakajo številne odgovorne naloge. Prav je, če izpostavimo vsaj nekatere najpomembnejše.
Idrijskim ribičem je dobro znano, da so bili pri dosedanjih raziskavah soške postrvi doseženi izredni uspehi. Kljub temu pa ostaja še vedno precej odprtih vprašanj. Velika neznanka je na primer, kako poteka križanje soške in potočne postrvi. Ni jasno, katera od teh rib je v naravi – če sploh je, dominantna in kakšen je pravzaprav njen razvoj. Zato menimo, da je nujno potrebno razvijati nadaljnje sodelovanje z vsemi ostalimi zainteresiranimi partnerji pri raziskavah soške postrvi in njenih križancev.
Pridobivanje iker soške postrvi iz lastne plemenske jate in vzrejo mladic, kar sicer že sedaj v ribogojnici zadovoljivo poteka, bo treba v prihodnje še povečati. Naša družina mora zagotoviti zadovoljevanje vseh lastnih potreb po vlaganju mladic soške postrvi v svoje ribolovne vode, istočasno pa vzrejati mladice tudi za potrebe drugih družin. Znano je, da smo uspešno izpeljali poskusno vzrejo lipana, od pridobivanja iker do vzreje mladic. Zato bomo v bodoče vse potrebe po nakupu mladic lipana nadomestili z lastno vzgojo zadostnih količin omenjenega podmladka. Pri tej vzreji se bomo osredotočili na soškega lipana. Izkušnje so potrdile, da sta se vzreja sterilne šarenke in njeno vlaganje “pod trnek” v ribolovne vode izkazali kot upravičeni, zato bomo s tem delom nadaljevali.
Vse doslej naštete dejavnosti bodo za svojo uresničitev potrebovale ustrezne kapacitete ribogojnice. Vendar le-te ne bodo v polni meri izkoriščene, zato bomo proste zmogljivosti ribogojnice izrabljali za vzrejo konzumnih rib, se pravi za direktno tržno ponudbo.
V Kanomlji smo zgradili ribogojnico in “Ribiški dom”, na katerega smo lahko ponosni. Želja in naloga vseh ribičev je, da v svoje prostore prinesejo tudi ribiško družabno življenje, da prostore oživijo in v njih izkoristijo vse tisto, kar so si z lastnim delom zagotovili.
Kljub lepim rezultatom in uspehom v tekmovalnem ribiškem športu je le-ta sedaj žal zamrl. S tem stanjem se ne smemo sprijazniti, saj imamo v družini številne dobre tekmovalce. Storiti moramo vse, da v prihodnje oživimo športna ribiška tekmovanja in dosežemo tako kakovostno raven, kakršno so naši tekmovalci že dosegali.
Tisoči domačih in tujih ribičev – turistov, ki so lovili v naših vodah, so v preteklih letih spoznavali lepote in bogastvo Idrijce. Radi se vračajo v naše kraje in k našim vodam. Zato je ribolovni turizem interesno povezan z gostinstvom in tudi drugimi uslužnostnimi in gospodarskimi dejavnostmi. Poiskati in razvijati moramo vse oblike sodelovanja z dejavniki na področju turizma, da bomo skupno optimalno izkoristili vse danosti v prid našega prostora.
Vprašanje odplak, ki se izlivajo v reko iz naselij in tovarn, ostaja na žalost odprto in pereče. Vodotoki so še vedno ogroženi zaradi neurejenih ali slabo urejenih čistilnih naprav. Posebno pereč je iztok klavniških odplak v rezervat ob Mejci. Idrijca je onesnažena kemično, biološko in estetsko. Ribiči na takšno stanje ne pristajamo, zato bomo v prihodnosti od vseh odgovornih odločno terjali, da poskrbijo za ureditev ustreznih čistilnih naprav in da se v reko spušča samo neoporečno čisto vodo.
Ribiška družina je v preteklosti – ne samo z besedami, temveč predvsem z dejanji, skrbela za čiste vode in njihove brežine. To se je ribičem in vsej naši skupnosti bogato obrestovalo, saj je čisto okolje privabljalo in privablja vedno več ribičev, turistov in ljubiteljev narave. Opogumljeni s to bogato izkušnjo bomo tudi v prihodnosti redno skrbeli za čiščenje bregov Idrijce in njenih pritokov. Naši čudoviti reki bomo skušali ohranjati njeno prvobitno lepoto. V našo skupno korist in v dobro zanamcem.