Poslovnik o delu zbora ribičev


P O S L O V N I K

O DELU ZBORA ČLANOV RIBIŠKE DRUŽINE IDRIJA

Člani Ribiške družine Idrija sprejemamo ta poslovnik, ki ureja način in obliko dela na zasedanju zbora članov.

1. člen

Do izvolitve delovnega predsedstva, ki ga izvoli zbor članov z javnim glasovanjem, vodi zbor članov predsednik ribiške družine, v njegovi odsotnosti pa njegov pooblaščenec.

2. člen

Zbor članov sklicuje Upravni odbor po potrebi na lastno pobudo, na predlog drugih organov družine in na zahtevo ene petine članov družine. Pobuda mora biti pisno obrazložena in utemeljena.

3. člen

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen ob napovedani uri, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj 30 članov.

4. člen

Na zboru članov člani izvolijo:

tričlansko delovno predsedstvo (predsednik + dva člana),

zapisnikarja,

dva overovatelja zapisnika

po potrebi še druga delovna telesa in komisije.

5. člen

Delovno predsedstvo vodi in usmerja delo skladno s sprejetim dnevnim redom.

Za nemoteno delo zasedanja zbora članov delovno predsedstvo predlaga zboru članov, da le-ta izvoli še druga delovna telesa (verifikacijsko komisijo, volilno komisijo in druga delovna telesa).

6. člen

Predlog dnevnega reda pripravi sklicatelj ob sklicu zbora. Spremembe in dopolnitve dnevnega reda lahko predlagajo člani in drugi organi družine na samem zasedanju zbora članov. O predlogu dnevnega reda in o spremembah in dopolnitvah dnevnega reda se odloča zbor članov z javnim glasovanjem.

7. člen

Po sprejetju dnevnega reda predsedstvo zbora, na osnovi poročila verifikacijske komisije, ugotovi prisotnost članov in sklepčnost zasedanja zbora članov.

POTEK ZBORA ČLANOV

8. člen

Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsedujoči pozove predlagatelja, da poda k predlagani tematiki še krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.

Ko uvodničar konča z obrazložitvijo, predsedujoči odpre razpravo.

9. člen

Na zasedanju lahko razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda.

V razpravi lahko sodelujejo vsi prisotni na zboru članov.

Predsedujoči daje besedo po vrsti prijav k razpravi. V razpravi ima replika prednost pred naslednjim razpravljalcem.

10. člen

Razpravljalec sme razpravljati le o vprašanjih oziroma o zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.

Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki se obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.

Če se razpravljalec opozorilu ne odzove, mu predsedujoči odvzame besedo.

11.člen

Predsedujoči skrbi, da razpravljalca nihče ne ovira pri razpravi oz. govoru.

Delovno predsedstvo lahko odloči, da sme posamezni razpravljalec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.

12. člen

Predsedujoči zaključi razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih razpravljalcev.

Delovno predsedstvo lahko sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.

13. člen

Zbor članov lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže, da je za odločanje o stvari oz. predlogu odločitve treba dobiti nove podatke ali dopolniti gradivo za razpravo.

14. člen

Zbor članov lahko sklene, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če je vsebina točk dnevnega reda med seboj povezana.

Glasovanje o predlogih odločitev po posameznih točkah dnevnega reda, se ne glede na skupno obravnavanje, opravi ločeno po posameznih točkah.

15. člen

Razprava o predlogu odločitve (o zadevi točke dnevnega reda) se na zboru konča tako, da zbor:

sprejme predlog odločitve v predlagani obliki,

sprejme predlog odločitve z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi,

zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda, če je predlog umaknjen,

sprejme sklep, da se odločitev o predlogu odloži na naslednji zbor članov.

Ko je točka dnevnega reda zaključena po eni izmed variant predhodnega odstavka tega člena, se o tej problematiki na tem zasedanju zbora članov ne more več razpravljati.

16.člen

Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči delovnega predsedstva zaključi zasedanje zbora članov.

VZDRŽEVANJE REDA NA ZASEDANJU ZBORA ČLANOV

17. člen

Za red na zasedanju zbora članov skrbi delovno predsedstvo. Za kršitve reda na zasedanju se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev z zasedanja.

18. člen

Predsedujoči izreče opomin razpravljalcu, ki govori, čeprav mu ni dal besede, udeležencu zasedanja, ki seže govorniku v besedo ali drugače krši red na zasedanju ali krši določbe tega poslovnika.

Besedo se vzame udeležencu zasedanja, ki s svojo razpravo oz. govorom krši red in določbe tega poslovnika, čeprav je bil na istem zasedanju že dvakrat opomnjen.

Če udeleženec zasedanja tudi po odvzemu besede ne preneha kršiti reda in motiti dela zasedanja ali hudo žali predsedstvo oz. prisotne, ga delovno predsedstvo lahko odstrani z zasedanja.

19. člen

Če predsedstvo ne more ohraniti reda na zasedanju zbora članov z ukrepi iz predhodnega člena tega poslovnika, lahko zasedanje prekine.

Če tudi v nadaljevanju zasedanja ni mogoče ohraniti reda, predsedujoči zaključi zasedanje zbora članov.

SPREJEMANJE ODLOČITEV

20. člen

Po končani razpravi da predsedujoči predlog odločitve na glasovanje.

Predsedstvo lahko tudi po končani razpravi predlaga, da se o predlogu še ne glasuje, kadar sodi, da bi bilo potrebno opraviti še dodatna usklajevanja.

Če je o posamezni odločitvi podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej, in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.

21. člen

Glasuje se praviloma javno. Zbor lahko z večino glasujočih odloči, da se o posameznem predlogu odločitve glasuje tajno.

22. člen

Javno glasujejo udeleženci zbora tako, da jih predsedujoči pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za sprejem predloga, nato pa tisti, ki so proti sprejemu predloga.

Glasuje se z dvigom rok.

Gostje na zboru nimajo pravice glasovanja.

23. člen

Pri odločitvi, da se glasuje tajno z glasovnicami, tajnik pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih članov z označbama »Glasujem za« in »Glasujem proti«. Za izvedbo glasovanja se izvoli tričlansko komisijo, ki glasovanje izvede. Komisija razdeli glasovnice, na katerih člani obkrožijo tisto označbo, za katero so se odločili. Po opravljenem glasovanju komisija pripravi poročilo in ga predloži delovnemu predsedstvu.

24. člen

Po končanem glasovanju delovno predsedstvo ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega rezultata predsedujoči razglasi ali je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.

25. člen

Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina glasujočih.

26. člen

Volitve v organe ribiške družine so praviloma javne, zbor pa lahko tudi določi, da so tajne.

Na zasedanju zbora članov izvede volitve volilna komisija.

Na osnovi poročila volilne komisije rezultate volitev objavi delovno predsedstvo.

V organe ribiške družine so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov.

27. člen

Nadomestne volitve posameznih članov za Upravni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo se praviloma opravijo z javnim glasovanjem.

ZAPISNIK IN SKLEPI

28. člen

O delu zbora članov se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje vse podatke o poteku in delu zasedanja, sklepčnosti, dnevnem redu zasedanja, razpravljalcih, ki so sodelovali v razpravi, sprejetih odločitvah, izidih glasovanja ter o drugih pomembnih dogajanjih na zasedanju.

Udeleženec zasedanja, ki je na zasedanju izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik.

Zapisnik piše izvoljeni zapisnikar.

Zapisnik podpišejo:

zapisnikar,

delovni predsednik,

izvoljena overovatelja zapisnika.

29. člen

Odločitve zbora, s katerimi se odloči o pravici, obveznosti, prošnji ali drugi vlogi, naslovljeni na zbor članov, se v obliki pisnega odpravka pošlje tistim, na katere se nanaša.

KONČNE DOLOČBE

30. člen

Predlog poslovnika sprejme Upravni odbor in začne veljati takoj.

Predsednik

Zoran Babič, dipl.ing.

Idrija, 4.3.2010