Statut RD Idrija


 Na podlagi 13. člena v zvezi z 9. in 56. členom Zakona o društvih (Ur. l. RS, štev. 58/2009 ) je Ribiška družina Idrija  skladno z 13. členom Statuta na zboru članov dne 6. marca 2010 sprejela spremenjeni

STATUT RIBIŠKE DRUŽINE IDRIJA

SPLOŠNE DOLOČBE, IME IN SEDEŽ

  1. člen

Ribiška družina Idrija (v nadaljevanju: RD) je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS štev. 58/2009 – ZDru-1) in Zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS štev. 61/2006 – ZSRib).

RD deluje v javnem interesu na območju občine Idrija in Cerkno.

Namen delovanja RD ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki od ribiškega upravljanja in drugih prihodkov bo namenila za uresničevanje svojega namena in ciljev.

  1. člen

Ime RD je: Ribiška družina Idrija.

Sedež društva: Srednja Kanomlja 34A, 5281 Spodnja Idrija.

  1. člen

Družina ima svoj žig in prapor.

Žig je okrogle oblike premera 30mm. V sredini je odtisnjen znak Ribiške zveze Slovenije, v koncentričnem krogu nad znakom je napis Ribiška družina Idrija.

Prapor ima na prvi strani zeleno podlago, na kateri je podoba ribe z valovi okoli katere piše Ribiška družina Idrija 1947 – 1972.

Na drugi strani je isto.

  1. člen

RD je pravna oseba zasebnega prava vpisana v register društev pri Upravni enoti Idrija.

RD zastopa in predstavlja njen predsednik, katerega osebne podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18. člena ZDru-1 se predloži Upravni enoti Idrija.

  1. člen

Delovanje RD je javno.

  1. člen

Družna sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju raziskovanja in proučevanja sladkovodnega ribištva in ki istočasno zasledujejo izsledke sladkovodnega ribištva v svetu ter jih prilagaja potrebam Ribiške družine Idrija.

Sodeluje z drugimi ribiškimi družinami, Zvezo ribiških družin Primorske ter z Ribiško zvezo Slovenije.

Družina samostojno sodeluje s sorodnimi mednarodnimi in tujimi organizacijami, ki imajo sorodne namene in cilje.

  1. člen

RD lahko pridobi in ima nepremično in premično premoženje ter druga sredstva za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

 NAMEN IN CILJI DELOVANJA

8. člen

Namen RD je prostovoljno združevanje občanov zaradi

  • upravljanja ribiškega okoliša,
  • varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega okolja in
  • izvajanja ribolova.

RD ima naslednje cilje:

  • upravljanje z ribiškim okolišem,
  • prizadevanje za strokovno raven dela,
  • vzpodbujanje članov za stalno strokovno izpopolnjevanje,
  • pridobivanja mladega članstva,
  • sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja delovanja RD,
  • sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije in drugimi organizacijami ter institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim ribolovom in varovanjem okolja,
  • organiziranje športnega in turističnega ribolova vključno s tekmovanji,
  • sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji.
  1. člen

Namen in cilje uresničuje RD z izvajanjem naslednjih nalog:

  • izdela mnenje k osnutku načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju (člen 11/4 ZSRib),
  • izdela mnenje k osnutku ribiškogojitvenega načrta za ribiški okoliš (člen 12/3 ZSRib),
  • poribljava z ribami iz sonaravne gojitve in iz ribogojnice,
  • upravlja ribogojne objekte in izvaja odlove rib v gojitvene namene,
  • organizira ribočuvajsko službo,
  • določa pogoje za izvajanje ribolovne pravice
  • članom RD,
  • članom drugih RD in zamejskih ribiških klubov ter
  • domačim in tujim turistom,
  • izvaja ukrepe iz 20. člena ZSRib v primeru pogina rib,
  • vodi evidence potrebne za ribiški kataster (člen 51/2 ZSRib) in društvene evidence,
  • organizira strokovno usposabljanje članov in ribiških pripravnikov,
  • zaposluje strokovne delavce za delo na področju društvene dejavnosti, ribogojstva in druga dela pri upravljanju ribiškega okoliša,
  • prireja ribiška tekmovanja, družabna srečanja in druge društvene prireditve,
  • sodeluje z inšpekcijskimi organi, predstavniki lokalne oblasti in podjetij zaradi zaščite voda pred onesnaževanjem.
  1. člen

RD poleg upravljanja z vodnim življem opravlja tudi naslednjo dopolnilno pridobitno dejavnost:

  • s prodajo ribolovnih dovolilnic,
  • s prodajo pijače v društvenih prostorih,
  • s prirejanjem veselic,
  • z organiziranjem in izvedbo tekem v kastingu ali v sladkovodnem ribolovu,
  • z oddajanjem v najem svojih tekmovalnih tras in poslovnih prostorov,
  • s sladkovodnim ribogojstvom zaradi poribljavanja vod s katerimi upravlja.

III. ČLANSTVO

  1. člen

Član RD je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan držav Evropske unije ter tujec s stalnim bivališčem v R Sloveniji ob enakih pogojih in na enak način, ki je določen v tem statutu. Članstvo v RD je prostovoljno.

Novim članom RD ne zaračunava pristopnine.

RD ima:

  • redne člane,
  • častne člane,
  • člane – študente,
  • mladoletne člane in
  • pridružene člane.
  1. člen

Polnoletna oseba, ki se prvič včlani v RD ima status pripravnika, ki traja eno leto.

Pripravnik mora izvršiti naloge po programu in opraviti izpit za ribiča pri Ribiški zvezi Slovenije. Iz upravičenih razlogov se pripravniku lahko pripravništvo podaljša za eno leto.

Dokler član ne opravi ribiškega izpita, ne more samostojno loviti rib.

V času pripravništva ribiški pripravnik izvaja ribolov najmanj 15 dni v spremstvu mentorja, ki mu ga določi RD ali drugega člana te RD, ki ima opravljen ribiški izpit.

Pripravnik mora voditi pripravniški dnevnik, opraviti najmanj tri aktivnosti vezane na upravljanje z ribiškim okolišem in se udeležiti usposabljanja, ki ga organizira ribiška družina.

Ribiška družina pripravnika prijavi k izpitu na Ribiški zvezi Slovenije.

Član, ki prestopa iz mladoletnega članstva v rednega, sme uveljavljati že opravljeno pripravniško dobo, če je bil v RD včlanjen neprekinjeno vsaj tri leta.

Osebi, ki je opravila ribiški izpit v drugi državi, se ta izpit ne prizna kot opravljen ribiški izpit v Republiki Sloveniji. Izjema velja za osebo, ki je izpit opravila v državi Evropske unije, ki recipročno priznava veljavnost ribiškega izpita, opravljenega v Republiki Sloveniji. V takšnem primeru mora kandidat pred izpitno komisijo Ribiške zveze Slovenije opraviti še dopolnilni izpit iz poznavanja ribiške zakonodaje Republike Slovenije in sicer iz vsebin, ki se nanašajo na normativno pravno ureditev sladkovodnega ribištva in izvajanje ribolova z etiko. Kandidat nosi vse stroške opravljanja dopolnilnega izpita.

  1. člen

Redni člani imajo naslednje pravice in dolžnosti:

a/ pravice:

  • da volijo in so voljeni,
  • da sodelujejo pri delu in odločajo v organih RD,
  • da se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira RD,
  • da sodelujejo pri izdelavi programa RD in so seznanjeni z njenim upravljanjem ribiškega okoliša ter finančnim poslovanjem,
  • da lovijo ribe pod pogoji, ki jih določi RD,
  • da nosijo ribiški znak in odlikovanja,
  • da imajo pri zaposlovanju v RD ob enakih pogojih prednost,
  • da najmanj 30 članov lahko zahteva razrešitev kateregakoli organa RD.

b/ dolžnosti:

  • da spoštujejo statut, druge akte in sklepe organov RD,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog RD,
  • da redno plačujejo članarino in druge prispevke,
  • da izvajajo ribolovno pravico skladno z določili Pravilnika o ribolovnem režimu in ribolovnih vodah ter pogojih, ki jih določi RD
  • da se izobražujejo in usposabljajo,
  • da dajejo RD informacije skladno z obrazcem »vloga za sprejem v članstvo«,
  • da varujejo ugled RD,
  • da o vseh ugotovitvah ekološkega ogrožanja voda nemudoma seznanijo pristojni organ RD.
  1. člen

Kandidat za člana zaprosi za članstvo z obrazcem ‘vloga za sprejem v članstvo’, v katerem navede identifikacijske podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega bivališča, podatke o dosedanjem članstvu in datum morebitno opravljenega ribiškega izpita) ter podpiše izjavo, da sme RD uporabljati te podatke za svojo evidenco in za potrebe zvez ali združenj, v katere je RD včlanjena ali jih je ustanovila. Vloga za članstvo se mora vložiti najkasneje do 31. oktobra za naslednje leto.

  1. člen

O sprejemu v redno članstvo odloča upravni odbor RD enkrat letno, praviloma v mesecu novembru.

Članstvo se lahko odkloni tistim osebam, ki so bile kaznovane zaradi kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora več kot 6 mesecev, ali zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ribolova, pa obsodba še ni izbrisana (člen 103 Kazenskega zakonika RS) ali so bile izključene iz iste ali druge RD zaradi disciplinskega prekrška, pa od izključitve še ni minilo 5 let.

O odklonitvi je kandidata potrebno pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov.

Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30 dneh od prejema obvestila na zbor članov RD. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave na UO.

  1. člen

Mladoletni član je oseba do dopolnjenega 18 leta.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, po dopolnjenem 15. letu starosti, pa zakoniti zastopnik poda pisno soglasje.

Mladoletni član sme ribolovne pravice izvajati samo v spremstvu mentorja ali člana RD z opravljenim ribiškim izpitom.

Po dopolnitvi 15.leta starosti sme mladoletni član opraviti ribiški izpit, če je pred tem bil najmanj tri leta nepretrgoma član RD.

  1. člen

Član – študent je član, za čas od 18. leta do dopolnjenega 25. leta starosti, če lahko dokaže, da v tem obdobju redno študira.

Član – študent mora imeti člansko izkaznico, ki velja za rednega člana, ima enake pravice in dolžnosti razen na finančnem področju.

Finančne obveznosti člana – študenta so enake kakor za mladoletnega člana.

  1. člen

Častni član RD je lahko oseba iz 1. odstavka 11. člena tega statuta in druge osebe, če ima zasluge na področju sladkovodnega ribištva.

O sprejemu v častno članstvo odloča zbor članov RD. V sklepu o častnem članstvu RD določi tudi  ribolovne in druge pravice častnega člana.

Pridruženi člani morajo izpolnjevati obveznosti  kot redni člani RD.

  1. člen

Članstvo v RD preneha z ustrezno spremembo statusa, ki je posledica:

  • izstopa,
  • izključitve,
  • smrti,
  • prenehanja delovanja RD.

Član prostovoljno izstopi iz RD, če ne plača članarine.

O izključitvi člana iz družine odloča disciplinska komisija s sklepom izdanim skladno s Pravilnikom o disciplinski in odškodninski odgovornosti.

 UPRAVLJANJE RIBIŠKE DRUŽINE

20.   člen

RD upravljajo organi RD:

  • zbor članov (v nadaljevanju: ZČ),
  • upravni odbor (v nadaljevanju: UO),
  • predsednik RD, ki je hkrati predsednik UO,
  • disciplinski tožilec in disciplinska komisija ter
  • nadzorni odbor (v nadaljevanju: NO).

Mandatna doba organov RD je 5 let.

Zbor članov

  1. člen

Zbor članov je najvišji organ RD, ki ga sestavljajo vsi člani. Mladoletne člane zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

Vsi organi RD in njihovi funkcionarji so za svoje delo odgovorni zboru članov.

Redne seje zbora članov sklicuje UO enkrat letno, najkasneje v 90-tih dneh po izteku koledarskega leta.

Izredni zbor članov skliče UO po lastni presoji, na pobudo NO ali na pobudo 1/5 članov RD iz 1. odstavka tega člena. Pobuda mora biti pisna in obrazložena, če jo vložijo člani pa od vseh podpisana. UO mora sklicati izredni zbor članov najkasneje v 30 dneh po vložitvi pobude. Če tega ne stori UO, ga skliče pobudnik (pobudniki). Odločanje na izrednem zboru članov ni možno, če na njem ni predsednika UO.

Za redni in izredni zbor članov veljajo enaka pravila o vabljenju, sklepčnosti, glasovanju in delovnem predsedstvu.

Podrobnejša določila o delu zbora članov lahko ureja Poslovnik o delu zbora članov.

  1. člen

O sklicu zbora članov morajo biti člani obveščeni skupaj z dnevnim redom 10 dni pred sejo zbora.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Če zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut, nato pa veljavno odloča ob vsaki udeležbi.

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, statut in spremembe statuta pa z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajno glasovanje.

Volitve organov RD so praviloma javne, če se člani ne odločijo za tajno glasovanje.

Mandatna doba organov RD je 5 let.

  1. člen

Naloge in pristojnosti zbora članov so:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • sprejema in spreminja statut RD,
  • sprejema program dela in finančni načrt,
  • sprejema letno finančno poročilo in poročilo o delovanju RD,
  • voli in razrešuje predsednika RD, člane upravnega odbora, člane disciplinske komisije ter člane nadzornega odbora,
  • na predlog upravnega odbora odloča o vključevanju, povezovanju in sodelovanju z drugimi organizacijami,
  • podeljuje naziv častnega člana,
  • sprejema načrte investicij za nepremičnine
  • sklepa o prenehanju RD,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi ali člani RD v skladu z namenom in cilji RD.

Upravni odbor

  1. člen

UO je izvršilni organ zbora članov in opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela, kadrovanje ter vodi RD med dvema zasedanjema zbora članov po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov.

Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

UO šteje 9 članov. Sestavljajo ga predsednik ter 8 članov.

Gospodar RD skrbi za strokovnost dela v RD. opravljen mora imeti tečaj za usposabljanje gospodarja v RD ali za ribiškega načrtovalca. Za svoje delo je odgovoren zboru članov, UO in predsedniku RD.

Tajnik RD skrbi za strokovno tehnično in administrativno delo ter za koordinacijo med organi RD. Za svoje delo je odgovoren zboru članov, UO in predsedniku RD.

Blagajnik RD vodi finančno in materialno poslovanje RD.

Tajnika, gospodarja  in blagajnika imenuje upravni odbor RD.

UO se sestaja po potrebi, vendar najmanj trikrat na leto.

  1. člen

Naloge UO so:

  • imenuje stalne in občasne komisije,
  • sklicuje zbor članov,
  • skrbi za izvrševanje programa RD,
  • pripravi predlog statuta RD in njegovih sprememb,
  • sprejema splošne in interne akte akte RD,
  • pripravi predloga finančnega plana in plana dela RD,
  • pripravi finančno poročilo in poročilo o delu RD,
  • pripravi in sprejme letni načrt ribiškega upravljanja in ribiško gojitveni načrt ter ga posreduje na ribiški kataster,
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje RD,
  • upravlja s premoženjem RD,
  • odloča o odškodninskih zahtevkih,
  • odloča o sklepanju pogodb za izvajanje del in o višini izplačil za opravljeno delo,
  • skrbi za izvajanje gojitveno-čuvajske službe,
  • vodi evidenco članstva, vodi statistične podatke in jih posreduje ribiškim organizacijam ter ribiškemu katastru in občinam,
  • odloča o sprejemu novih članov,
  • odloča o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije,
  • opravlja druga dela s področja dejavnosti RD.
  1. člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik RD, v njegovi odsotnosti pa član UO, ki ga predsednik pooblasti.

UO je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov, odloča pa z večino glasov  navzočih članov. Kadar za predlog sklepa glasuje polovica članov, je sprejet sklep, za katerega glasuje predsednik.

UO lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje stalne ali občasne odbore in komisije. Njihove naloge, vodjo ter število članov določi UO izmed članov RD.

Predsednik RD

  1. člen

Predsednik RD zastopa in predstavlja RD in vodi njeno delo.

Predsednika RD neposredno voli zbor članov. Je predsednik UO in odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.

Predsednik RD je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje RD v skladu s statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren zboru članov, za društveno dejavnost upravnemu odboru, za gospodarjenje in izvajanje ribiško-gojitvenega načrta pa pristojnim državnim organom.

Predsednik RD je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa družine, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oz. v nasprotju z akti RD. O zadržanju obvesti v roku osmih dni organ, ki ga je sprejel ter predsednika NO.

Disciplinski tožilec in disciplinska komisija

28 člen

RD ima disciplinskega tožilca, ki pripravlja obtožne predloge za disciplinsko komisijo. Disciplinskega tožilca imenuje pravni odbor RD.

  1. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani in dva namestnika. Izmed sebe izvolijo predsednika.

Komisija se sestaja po potrebi ali na predlog disciplinskega tožilca.

Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ prve stopnje.

Upravni Odbor RD odloča o pritožbah na odločbe disciplinske komisije o disciplinskih kršitvah kot organ druge stopnje.

  1. člen

Disciplinski postopek se vodi skladno z določbami  Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti RD.

  1. člen

Disciplinske kršitve so:

  • kršitve določb statuta in pravilnikov,
  • nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v RD,
  • neizpolnjevanje sklepov RD,
  • izvajanje športnega ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Disciplinske kazni so:

  • opomin,
  • prepoved ribolova od enega do treh let,
  • izključitev iz članstva.

Za zaposlene v RD se lahko uporabi le kazen iz prve alinee.

Podrobnejše določbe o disciplinskem postopku, disciplinskih kršitvah, pravici do pritožbe in drugo, ureja Pravilnik  o disciplinski  in odškodninski odgovornosti RD.

Nadzorni odbor

  1. člen

NO spremlja delo UO in drugih organov RD ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem RD. Enkrat letno poroča zboru članov.

NO je sestavljen iz  treh članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO brez pravice odločanja.

NO je sklepčen, če je prisotna večina članov. Veljavno sklepa z večino glasov navzočih članov.

 FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

33.   člen

RD ima nepremično in premično premoženje.

RD pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • iz dejavnosti RD,
  • z dopolnilno pridobitno dejavnostjo,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev in sponzorjev,
  • z izterjavo odškodnin.

RD pridobiva sredstva iz dopolnilne pridobitne dejavnosti iz 10. člena tega statuta, lahko pa iz tega naslova pridobi tudi denarna sredstva države ali lokalne skupnosti skladno z razvojno strategijo in sprejetimi akti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor.

Presežek prihodkov nad odhodki RD porabi izključno za uresničevanje namena in ciljev iz 8. in 9. člena tega statuta.

RD premoženja ne sme deliti med svoje člane.

  1. člen

Finančno in materialno poslovanje vodi RD v skladu z računovodskimi standardi za društva. Za pridobitno dejavnost iz 9. člena tega statuta vodi ločeno knjigovodstvo. Natančnejši način poslovanja se določi s posebnim pravilnikom.

RD ima svoj transakcijski račun.

Letno poročilo mora RD predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v skladu s predpisi.

  1. člen

Finančno poslovanje je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v knjigovodsko dokumentacijo RD.

Nadzor nad finančno materialnim poslovanjem izvaja NO RD.

UO odloči ali bo finančno poslovanje vodila RD sama, ali pa bo to pogodbeno opravljal knjigovodski servis.

V primeru pogodbenega vodenja finančnega poslovanja je knjigovodski servis odgovoren za strokovno in rokovno opravljene storitve skladno z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja.

  1. člen

Nepremično premoženje lahko RD kupi ali proda le na podlagi sklepa zbora članov, premično premoženje pa po sklepu UO RD.

 JAVNOST DELA

  37.   člen

RD zagotavlja javnost svojega dela:

  • z objavami na oglasnih deskah v društvenih prostorih,
  • z javnostjo sej njenih organov,
  • z društvenim glasilom in na svojih spletnih straneh,
  • z objavami v glasilu Ribič in na spletnih straneh Ribiške zveze Slovenije,
  • z dostavljanjem računovodskih izkazov pristojnemu državnemu organu.

Širšo javnost obvešča RD z objavami v sredstvih javnega obveščanja.

VII. PRENEHANJE RD

  1. člen

RD preneha:

  • po volji članov s sklepom zbora članov,
  • s spojitvijo z drugo RD ali pripojitvijo k drugi RD,
  • s stečajem,
  • na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
  • po zakonu.

Sklep o prenehanju mora vsebovati podatke v skladu z zakonom.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

  1. člen

Pravilniki, sprejeti po spremenjenih določilih v dosedanjem statutu, se smiselno uporabljajo do sprejetja novih.

UO v enem letu od sprejema tega statuta uskladi vse pravilnike in druge akte RD.

Z izdajo odločbe o vpisu sprememb oziroma čistopisa statuta v register društev pri pristojnem organu preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru dne 1.marca  2008.

 

Predsednik RD:

                                                                                                                                               Zoran Babič