Zgodovina ribolova v dolini Idrijce 2. del


Do prvih rudniških zapisov se je dokopala najboljša poznavalka najstarejše idrijske zgodovine dr. Marija Verbič v svoji disertaciji Idrijski rudnik do konca 16. stoletja (Ljubljana, 1965). Dr. Verbičeva je temeljito raziskala in interpretirala pisne vire iz konca 15. stoletja, ki so ohranjeni v Čedadu in Benetkah. Med drugim je ugotovila, da je Svet desetih v Benetkah že leta 1493 dovolil “nemški” rudarski družbi (Kacijan Anderlein) lov okrog rudarske naselbine in ribolov v Idrijci. To pravico so si sicer lastili tolminski konsorti (grofje) kot zemljiški gospodje na idrijskih tleh.

Fishing License from 1949

Ribiška dovolilnica iz leta 1949

Domnevamo lahko, da sta bila ribolov in lov v 16. stoletju, ko so v Idriji gospodarile družbe rudarskih podjetnikov, dokaj neurejena, saj pristojnosti med rudnikom, tolminskim gospostvom in deželnim knezom niso bile jasno razmejene. Najbrž je največ odlovil tisti, ki je bil hitrejši in iznajdljivejši, vsekakor pa je cvetel krivolov vseh vrst.

Fishing License from 1949

Ribiška dovolilnica iz leta 1949

Do spremembe je prišlo šele po podržavljenju rudnika leta 1575, ko se je oblast odločila vpeljati nekaj redu tudi na tem področju. Leta 1580 je bil izdan znameniti Karolinški rudarski red za idrijski rudnik, ki je uzakonil celovito in radikalno reorganizacijo podjetja. S tem vladarjevim kodeksom so poskušali urediti tudi ribolov v Idrijci in njenih pritokih, saj je bilo zaradi prevelikega in nenadzorovanega ulova v teh vodah vse manj rib.

Fishing License from 1949

Ribiška dovolilnica iz leta 1949