Lipan ni pomemben za komericialni ribolov, je pa zelo cenjena riba za športni ribolov, za muharjenje. RD Idrija nenehno skrbi za populacijo jadranskega lipana, saj je zaradi svoje občutljivosti dokaj ogrožena vrsta. V Sloveniji ločimo dve skupini lipana in sicer lipan donavskega porečja in lipan jadranskega porečja. V Idrijci seveda najdemo lipana jadranskega porečja. Jadranski lipan se loči od lipana donavskega porečja po bolj sivi obarvanosti hrbta in bokov, ki so pri jadranskem lipanu modro-zelenih odtenkov, trebuh pa je temnejše sive barve. Plavuti so sivo rumene, pri donavskem rumeno sive, repna plavut sivo modra, pri donavskem pa bolj rumeno rožnata. Nekatere populacije jadranskega lipana nimajo črnih peg in pik na bokih in so brez bočne rdečkaste lise med hrbtno in podrepno plavutjo, kar je sicer značilno za lipana donavskega porečja. Jadranski lipan se loči od drugih lipanskih populacij tudi po nekaterih merističnih lastnostih, kakor so število plavutnic v prsnih plavutih, število piloričnih izrastkov in število škržnih izrastkov na prvem škržnem loku.
Lipan ima rad hladno, tekočo in s kisikom bogato vodo. Je zelo občutljiv na hitre temeperaturne spremembe.
Rast lipana je odvisna od strukture habitata in življenskih razmer v njem. Ponekod zraste v prvem letu 8 – 12 cm, v drugem letu 17 in celo do 28 cm. V tretjem letu njegova velikost že lahko doseže 35 cm. Rast lipana je najintenzivnejša od pomladi do jeseni, medtem, ko se v zimskem času upočasni.
Jadranski lipan doseže starost od 5 – 8 let (tudi do 10 let). Običajno doseže dolžino 50 cm in težo 1 kg, v ugodnih razmerah pa velikost 60 cm in težo 2 – 3 kg.
Zarod za zadržuje v mirnih predelih priobalnih voda do globine 40 cm, zato je tudi najpogostejši plen ribojedih ptic kot sta siva čaplja in kormoran. Odrasli lipani pa naseljujejo osrednji del rek globokih tudi nekaj metrov. Izberejo si zanj ugodno območje, ki ga branijo pred drugimi lipani, ki vdirajo v njihov teritorij. Radi imajo zasenčena obrežja z veliko vegetacije, ki sega daleč nad vodo.
Za naravni obstoj lipana so zelo pomembna drstišča. Drstišča so v plitvejših delih rek, globine od 15 do 50 cm. Na dnu je večinoma pesek in nekaj večjih kamnov. Spolna zrelost lipana je odvisna od klime. V naših vodaj je to v drugem letu starosti. Drstenje traja od marca do maja. V idrijci se zato začne ribolovna sezona lipana šele 15. maja.
